I. Priporočila rejcem:

1. Zagotovite zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo za živali.

2. Skrbite za primerne higienske razmere v objektih, kjer se redijo živali, v okolici objektov ter drugje, kjer se zadržujejo živali:

• obleka, obutev;
• umivanje in dezinfekcija rok;
• omejitev števila oskrbovalcev.

3. Omejujte nepotrebne stike ljudi ali drugih vrst perutnine in ptic z vašo jato.

4. Spremljajte zdravstveno stanje vaše perutnine:

• v primeru, ko opazite katere od kliničnih znakov, nemudoma pokličite veterinarja, ki je odgovoren za gospodarstvo.

5. Čim bolj poskušajte omejiti dostop vaše perutnine do potokov, mlak ali drugega, kjer se zadržuje tudi divja vodna perutnina.

6. Za proste reje perutnine:

• če je le mogoče, zagotovite krmljenje in napajanje perutnine v zaprtih oziroma pokritih prostorih.

II. Ukrepi v Republiki Sloveniji:

Odločba Komisije št. 2005/734/ES objavljena v Uradnem listu EU 20. 10. 2005 z dopolnili iz odločbe 2005/745/ES, ki je bila objavljena v Uradnem listu EU 22. 10. 2005:

1. Določitev območij z izrazitim tveganjem za prenos visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na perutnino in druge ptice v ujetništvu:

Območje z izrazitim tveganjem je območje Republike Slovenije, razen:

• območja, ki ga omejuje cesta, ki poteka od mejnega prehoda Rožna dolina preko Nove Gorice, Trnovega, Lokev, Predmeje, Cola, Kalc, Logatca, Vrhnike, Horjula, Gorenje vasi, Škofje Loke, Železnikov, Zgornje Sorice do Bohinjske Bistrice, železniška proga od Bohinjske Bistrice do Jesenic in cesta od Jesenic do mejnega prehoda Karavanke, ter na severu državna meja z Avstrijo in na zahodu državna meja z Italijo;
• območja, ki ga omejuje cesta, ki poteka od Prevalj preko Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Mislinje, Velenja, Polzele, po avtocesti do Domžal, preko Trzina, do Mengša, Šenčurja, Naklega, Golnika in Tržiča do mejnega prehoda Ljubelj, ter na severu državna meja z Avstrijo.

2. Imetniki perutnine na zgoraj navedenih območjih morajo onemogočiti direkten in indirekten kontakt med domačo perutnino, na svojem gospodarstvu in prostoživečimi vrstami ptic, predvsem prostoživečimi vodnimi pticam;

3. Posebno pozornost je potrebno nameniti preprečevanju kontaktov domačih rac in gosi s prostoživečimi pticami;

4. Perutnino in ostale domače ptice, ki se redijo na prostem, je potrebno zapreti v hleve; možna so odstopanja, ki jih mora odobriti uradni veterinar VURS;

5. Dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja skladno z odločbo Komisije 2005/745/ES:

• prepovedano je gojenje perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu, na prostem. Perutnino je potrebno zapreti v zaprte prostore, kot so hlevi, kurniki in podobno. VURS lahko dovoli gojenje perutnine na prostem, če se perutnina oskrbuje s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali če je zagotovljeno krmljenje in napajanje na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode. Dovoljena je reja nojev in fazanov na prostem, v kolikor imetnik izpolni zahteve glede krmljenja in napajanja ter preprečitve dostopa divjih ptic do krme in vode;
• vodna zajetja na prostem, ki so za nekatere vrste perutnine potrebne zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na način, ki preprečuje dostop divjim pticam;
• perutnino je prepovedano oskrbovati s vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če ni ta voda obdelana na način, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence;
• za vabo je prepovedano uporabljati ptice iz redov plojkokljunov (Anseriformes) in pobrežnikov (Charadriiformes), razen za privabljanje ptic z namenom odvzema vzorcev.

6. Na celotnem območju Republike Slovenije je:

• prepovedano zbiranje ptic – sejmi, razstave,…

III. Zgodnji sistem obveščanja velja za rejce perutnine z jatami nad 350 živali:

•  zmanjšanje porabe hrane in vode, ki je večja od 20%;
• padec nesnosti, ki je večji od 5% in traja več kot 2 dni;
• mortalnost večja od 3% v enem tednu;
• kakršnikoli klinični ali patoanatomski znaki, zaradi katerih bi se lahko posumilo na AI.

Podatke je potrebno nemudoma sporočiti:

1. OU VURS v rednem delovnem času (od 7.30 do 15.30 ure, ob petkih do 14.30 ure).
2. Izven delovnega časa na številko 112, kjer dobite telefonsko številko dežurnega uradnega veterinarja OU.

IV. Obveščanje v primeru povečanega pogina

V kolikor rejec opazi povečan pogin v jati in sicer pogin vsaj 10 % oziroma najmanj 5 živali iste vrste v 2 dneh ob prisotnosti še drugih kliničnih znakov, mora o tem nemudoma obvestiti veterinarja, ki je odgovoren za gospodarstvo.

Splošni klinični znaki pri perutnini, poleg povečanega pogina, so:

• hropenje;
• vnetje sluznice sinusov in konjunktiv;
• izcedek iz nosnic;
• cianoza in edem rože in podbradkov ter glave;
• driskavost;
• živčni znaki.

Poleg splošnih kliničnih znakov so za noje specifični še naslednji klinični znaki:

• živčni znaki;
• edem glave;
• briljantno zelen urin;
• krvava driska.